Intervjuji na slovenskih televizijah ne sodijo med ravno najbolj gledane oddaje. Pa ne samo v primerjavi z resničnostnimi šovi. Razlogov je zagotovo več, dva pa sta glavna: pri nas še nimamo prave tradicije "talk showov" (pogovornih oddaj) in voditelji oddaj so - praviloma - temu primerno leseni, dolgočasni in prežeti s samocenzuro.

Tudi jaz ne bi gledal nedeljskega intervjuja Jožeta Možine z Radom Pezdirjem (prvi program TV Slovenija), če me ne bi tik pred začetkom oddaje prek Twitterja na to opomnil Žiga Turk. Tovrstne intervjuje si namreč kasneje ogledam na "kompu" ali mobilnem telefonu.

Z Radom Pezdirjem se poznava že dlje časa. Osebno sem ga spoznal malo pred tem, ko je postal tako popularen, da bi njegova politična stranka, če bi jo ustanovil, na volitvah gladko zmagala - čez 30 odstotkov. Namesto tega je Pezdir kot eden od liberalnih ideologov pristal v Virantovi Državljanski listi. Kako se je tam zaključilo, vemo. Rado Pezdir je še vedno profesor ekonomije, piše za tednik Reporter in je sodelavec parlamentarne komisije, ki pod vodstvom poslanca SDS Anžeta Logarja preiskuje bančno luknjo. Za sodelavca te komisije je Pezdirja angažirala Nova Slovenija.

Še to. Pred dvema letoma je "malo manjkalo", da bi s Pezdirjem morda skupaj naredila en tak liberalni medij. Pred kratkim sva bila na kavi v ljubljanskem Maxiju, tokrat pa na ekranu ugledam nekoliko drugačnega Pezdirja: elegantno urejena frizura, primerna obleka in skrivnostni cinični nasmešek na obrazu, ki je - med drugim - izdajal intelektualno zadovoljstvo.

Možina je napovedal "šokantni" intervju, ki bo "pretresel". In je res. Pezdir je hladnokrvno, s tistim skrivnostnim ciničnim nasmeškom na obrazu, kot je kasneje iz Londona tvitnil Tomaž Štih (kot Libertarec), njegov nekdanji kolega iz Državljanske liste, "dokazal udobomafijo". Pa ne v Reporterju (kjer je bilo nekaj teh dokumentov sicer že objavljenih), ampak na državni televiziji. Če povzamemo na kratko: Pezdir je elokventno in vsakomur razumljivo, še zlasti pretežno starejši publiki RTV Slovenija, tudi z nekaj dokumenti, ki jih je v kamero sproti kazal Možina, razkrival šokantne in pretresljive podatke iz slovenske paralelne ali mafijske ekonomije pod trdim vodstvom partije in Udbe. Del te paralelne mafijske ekonomije je preživel do danes, vključno s kapitalom in akterji, ki so ga spravljali na varno v tujino in danes z njim tudi razpolagajo. Med imeni, ki jih je dokumentirano omenil Pezdir, so najbolj atraktivni pokojni vodilni pripadnik Službe državne varnosti in bankir Niko Kavčič, Milan Kučan in vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Povedano in pokazano je bilo ravno toliko, kolikor je to mogoče med televizijsko oddajo, dolgo 45 minut.

Pezdir je moral Možini odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj to počne (namreč: zakaj razkriva zgodovino slovenske paralelne mafijske države)?

"Zato, ker bi rad vedel," odgovarja Rado Pezdir.

In zanimivo, podobno vprašanje večkrat postavljajo tudi mojemu prijatelju Igorju Omerzi. Zakaj, za božjo voljo, brska po arhivskih dokumentih in državnih arhivih?! Verjetno sta Pezdir in Omerza edina publicista in raziskovalca v razvitem svetu, ki ju to sprašujejo. Res čudna država!

Toda po takšnem intervjuju bi morala (za)grmeti vsa država., vendar se ni zgodilo nič. Nekaj redkih medijev (Reporter, Finance) je intervju s Pezdirjem omenilo, na družbenih omrežjih so začeli orkestrirano sesuvati Pezdirja in Možino (prvemu so metali naprej, da je začasno zaposlil svojo ženo Ano v kabinetu nekdanjega ministra za finance Janeza Šušteršiča), pojavili pa so se tudi namigi, da naj bi intervju nastal na podlagi dokumentov, menda ukradenih iz stanovanja pokojnega Nika Kavčiča na Beethovnovi ulici v Ljubljani. Da naj bi stanovanje oropali, sem tvitnil 29. junija, dan potem, ko sem izvedel za informacijo o tem ropu, intervju pa je Možina delal že pred dvema tednoma. Je pa zanimivo, da niti o domnevnem ropu dokumentov iz stanovanja pokojnega Nika Kavčič ni poročal praktično nihče, razen mojega tvita ter zapisov Vladimirja Voduška na svoji spletni strani Topnews.si in rubrike Aleksandra Lucuja v Nedeljskem dnevniku.

Danes od šokantnega intervjuja Rada Pezdirja in pretresljivih odkritij mineva že (prvih) 48 ur, pa nihče od vrlih slovenskih novinarjev ni še nič vprašal Milana Kučana niti Harija Furlana. Tako rekoč medijska omerta. Še huje, kot berem mariborski časopis Večer, vidim, kako "paradni novinarji" Večera (Aleš Kocjan) odkrito simpatizirajo z bankirji, ki jih zaslišuje Logarjeva komisija. Kar sicer niti ni tako neverjetno, če pogledamo, kdo je zdaj večinski lastnik Večera: Uroš Hakl, nekdanji uslužbenec sumljivega slovesa na agenciji Pristop, ki je pod lupo Nacionalnega preiskovalnega urada in državnega tožilstva (Harij Furlan?!) zaradi kaznivih dejanj pri sumljivem plasiranju denarja na podlagi tako imenovanega "pomurskega zakona" (gre za Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017), denar za nakup Večera pa naj bi Hakl, vsaj po poročanju nekaterih medijev, dobil tudi od nekdanjih vodilnih bankirjev Nove Kreditne banke Maribor.

No, sem pa bil včeraj dopoldne zaslišan - jaz. Na Policijski postaji Ljubljana na Trdinovi ulici. Glede na tekst vabila (objavljen že včeraj na Twitterju) sva z odvetnikom Francijem Matozom predvidevala, da gre za kriminalistično preiskavo zoper razvpitega tajkuna Martina Odlazka, ki je leta 2015, potem ko je izgubil blagovne znamke nekdanjega Dela Revije vsem na očeh začel izdajati klonirane revije Dela Revij in storil - vsaj po mojem mnenju - doslej največjo krajo znamk in modelov v samostojni Sloveniji. Sam se bil v tej zvezi na policijo povabljen "kot oseba, ki bi lahko dala koristna obvestila o kaznivem dejanju neupravičene uporabe tuje znamke ali modela po 233. členu kazenskega zakonika". Če ne bi prišel, bi me menda "privedli"?!

Toda na zaslišanju, ki je potekalo na zahtevo državnega tožilstva (Harij Furlan?!), vodil pa ga je kriminalist Nikola Žeželj, se je izkazalo, da ne gre za kriminalistično preiskavo Martina Odlazka, ampak je Odlazek prek svojega podjetja Salomon, d. o. o., kazensko ovadil Tomaža Drozga, lastnika založniškega podjetja Adria Media (AML Ljubljana), ki ima trenutno v najemu reviji Jano in Lady. Lastnik Jane in Lady je sicer mariborski Večer (Uroš Hakl). In zakaj je tajkun Odlazek kazensko ovadil Drozga: ker naj bi Drozg iz Odlazkovih kloniranih revij Zarja in Zvezde ukradel imena in vsebino štirih rubrik ter jih uporabljal v revijah Lady in Jana. Gre pa za rubrike "Lepe kot zvezde", "Vesela družba", "Zvezdni prah" in "Prostovoljno pred poroto".

In s tem se zdaj ukvarjata ljubljanska policija in državno tožilstvo???!!!

Objavljamo popravek na članek z naslovom "#arbitraža Postali smo dežela brez pravih zaveznikov, tudi Cerar nima nobenega. In dežela poraznega novinarstva," objavljen 3. junija 2017.

 

Bil sem minister za obrambo v obdobju od 18. septembra 2014 do 9. aprila 2015. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar je predlagal mojo razrešitev z mesta ministra za obrambo, ker naj bi kot minister prekoračil pooblastila s tem, da sem pri obveščevalno-varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo naročil analizo tveganj prodaje Telekoma Slovenije. Pri tem sem v celoti deloval zakonito in državotvorno. Minister za obrambo lahko vedno - in je to tudi dolžan storiti - ustno naroči analizo ter zahteva, da se mu tudi poroča ustno. Slovenska vojska je v veliki meri odvisna od omrežja slovenskega Telekoma. Med drugim gre tudi za povezave skritih lokacij, pomembnih za varnost državljanov. Tudi zaradi te infrastrukture, ki jo je zgradila slovenska oblast še v času SFRJ, smo lahko zmagali v vojni za Slovenijo leta 1991. Tudi zato so bile žrtve neprimerno manjše, kot so bile. Odločanje o prodaji Telekoma Slovenije, ne da bi ocenili finančne in varnostne posledice, ni le kršenje zakonodaje, ampak tudi zavajanje ljudstva. Ne želim si, da bi se znašli v enaki situaciji kot Hrvati, ki so prepozno ugotovili, da nimajo več nobene kontrole nad svojim obrambnim sistemom.
Danes sem ponosen, da mi je uspelo preprečiti prepoceni in škodljivo prodajo Telekoma Slovenije. Državno premoženje ni v lasti posamezne stranke na oblasti, ampak je v lasti naših ljudi. Njih je potrebno vprašati, katero podjetje se bo prodalo in pod kakšnimi pogoji. Sem pa zmeraj opozarjal na slabo upravljanje naših državnih družb, strankarsko kadrovanje in posledično odtekanje denarja. Zato sem zaradi izgub in odtekanja denarja pri poslovanju Planet TV, ovadil nadzorni svet in upravo Telekoma.
Lep pozdrav,                                                                   
Janko Veber, poslanec