Sestavek Hribarjeve je bil tako zanič, da se človek vpraša, poleg očitnega intelektualnega propada te osebe, o možnosti samo- ali protestne sabotaže. Dno je nizko,včasih tudi prek peklenskega središča Zemlje.

To žensko je sredi največjega razgrajanja tako zvanih politkomisarjev, ki so se v stilu ivana mačka 2 leti drli "Ubi, ubi, smrt, smrt, smrt ..." po ljubljanskih ulicah, bila povabljena v RTV studio za kao intervju. Po dolgotrajnem prilizovanju rtv-jevske politkomisarke Ksenije Horvat je samooklicana intelektualka nenadoma začela kokodakat, da ji kao grozijo s smrtjo. NJEJ !!! Pa, kdo se te ženske sploh še spomni? Ja, po mojem se je bala, da jo bo kdo vprašal, kaj si misli o "Ubi, ubi, smrt, smrt, smrt ...", pa je najbolje, da se zlaže kot pes teče. Ali pa ženska smatra to, da je noben več ne šmirgla kot grožnja s smrtjo. Svašta.

Po vsem kar nam je počel golokron, temni zlobni gospodar, zadnji dve leti. Seveda ne smemo pozabiti tudi ostalih pripadnikov sekte komikron. Lahko samo upam da se to ne bo ponovilo nikoli več. Še dobro da niso več na oblasti. Sprašujem se kaj bi sledilo obveznemu cepljenju. A mogoče mobilizacija za vse necepljene v "vašo vojno,ki je tudi naša vojna". Igram se z možnimi variantami. A bi tudi Slovenci bežali pred "vojno"? Sekta in njihov vodja, temni zli lord golokron, je v poziciji moči zelo nevaren. Še sreča da se je ta zgodba zaključila. Pingićev nisem podprl na volitvah, in tudi od njih nisem ničesar pričakoval. Počnejo to kar so obljubili. Jutri je ponedeljek, desetega oktobra gospodovega leta 2022, in imamo prosto izbiro kako se bomo "napravili" za začetek delovnega tedna. Nekateri že bolj zimsko, drugi manj, nekateri z kavnim filtrom, drugi z FFTTFPPFFT2 nagobčnikom, tretji še vedno v kratkih hlačah in nasmehom na ustih. Lets dance! .... put on your red shoes, and dance...

Bravo Boštjan M. Turk, odlično napisano. Da levičarji oblasti nikakor nočejo izpustiti iz rok, se jasno vidi vedno, ko desnica prevzame oblast. To je potrdil že Uroš Jauševec v svojem twittu 12. maja 2018. Zapisal je namreč naslednje: »Racionalna odločitev leve/ga volilke/ca je odhod na volitve 3.6. in glas za stranko SD … V nasprotnem primeru bo preveč časa preživel/a na protestih proti vladi JJ.« Ko je na oblasti JJ, so torej vedno protesti, očitno planirani že vnaprej, in po možnosti tako sprovocirani, da mora posredovati policija. Ta pa je potem tista grda in zlobna, ki ljudem jemlje svobodo, da bi hodili po avtocesti in ustavljali promet. To so protesti polni groženj s smrtjo, metanja kock in še marsičesa, kar jasno kaže na veliko nervozo tistih, ki mislijo da je oblast lahko samo njihova. Kar se pa Spomenke Hribar tiče, pa se ukvarja z Janšo skoraj vedno, ko odpre usta. Očitno je tudi njej, tako kot vsem ostalim na levi, velik trn v peti, ki pa ga nikakor ne more izruvati.

Onemu spodaj sem stisnil kar dva plusa. Ded se je res potrudil. Danes res da ne razumem skoraj nič, je pa verjetno govora o "komonistih", predvidevam. Kaj čemo, komunisti so povsod. Se človek navadi. Se pa samo po sebi zastavlja vprašanje, kateri so res pravi, ponosni, užaljeni, ali so to "komonisti", ali pa komunisti. Ljeteči pingići so "firma" zase... drek mešajo pa itak oni lopovi v bruslju. Je pa leteča pingvinska eskadrilja zmagala, definitivno, dee. Danes smo devetega oktobra, leta gospodovega 2022, mi pa še vedno brez kavnih filtrov na gobcu, brez trupel na ulicah, kolon kamionov z krstami, svobodno se premikamo po deželi, pred cepilnimi centri ni nobene gužve, še mehke cure ne guzijo več, no, tu pa tam kaka ... skratka, svoboda. Zebe nas tudi ne, lačni in žejni še tudi nismo, elektrika še tudi je, kljub temu da nuklearka še stoji, kolna pa je baje že zmanjkalo. Tako vsaj pravijo komunisti, in trdijo da bomo pasli travo, ter zeblo da nas bo. Plina bo pa tudi zmanjkalo, zdaj ko so naši razstrelili plinovode. Trdijo sicer da so jih rusi sami. Za lažje razumevanje, tisti ki so lačni zdaj, so bili lačni tudi pod golokronom, temnim zlobnim gospodarjem. Kot kaže se bo počasi ljudem začelo svitati kam pes taco moli pri tej ukrajinski štoriji. Kako že gre tista, "prijatelje imej blizu, sovražnike pa še bliže". Za "naše" zaveznike bi bolj veljala tista, "če imaš takšne prijatelje, tudi sovražnikov ne rabiš". ... nato??? ... ne hvala. Da ne bo napačnega razumevanja, umirajo napačni, predvsem nedolžni ljudje, tisti ki so pa to sranje zakuhali, pa preštevajo cekine, in še dodatno prilivajo olje na ogenj. Golazen kamor se obrneš. ...Možes da laješ, možes da režiš Možeš da ostaneš a možeš i da bežiš Bez duše si niko, bez duše si ništa Kupuješ, prodaješ, oduzimaš i dodaješ Zato kreni, kreni prema meni...

Na zadnje vprašanje "Kdo bo nadomestil slovensko tranzicijsko omrežje" je moj odgovor: Naj začnejo že enkrat lovci malo bolj in več pit!

Nekdanja "slovenska Antigona", ki si je omenjeni častni uporniški in svobodnjaški medijski naziv priborila s svojimi pogumnimi in izzivalnimi prispevki o zgodovinski nujnosti narodne sprave še v času komunističnega enoumja v SFRJ, ko se je politično, človeško in etično izpostavila s poglobljeno družbeno kritiko tragične zgodovine (eno)partijskega enoumja in zločinskih partizanskih medvojnih in povojnih pobojev nad političnimi nasprotniki med oboroženimi in civilnimi rojaki, je spominski simpozij o ključni osebnosti za slovensko osvoboditev in osamosvojitev, dr. Jožetu Pučniku, politikantsko izkoristila za še en svoj sovražno čustveni in intelektualno pristranski ter politikantsko nedostojni obračun s fantazmagorično domišljijsko izrojeno "slovensko desnico" in s standardno sovražno levičarsko demoniziranim in sataniziranim prvakom SDS Janezom Janšo. Namesto spoštljive civilizacijske, politične in intelektualne pietete do zaslužnega slovenskega razumnika, politika in državnika, ki je po besedah dramatika Dominika Smoleta pravi prikriti oz. odstotni naslovni junak v njegovi izvirni slovenski tragediji Antigona, je nekdanja "slovenska Antigona" oz. nekdanja vplivna aktivistka in izvoljena državna poslanka Demosa politikantsko zlonamerno zlorabila še eno javno priložnost za sovražno samo-citiranje ekstremističnih levičarskih stališč po lastnem vzorcu populističnega političnega pamfleta "Ustavite desnico" ter za stopnjevano ekstremistično levičarsko nestrpno in nehumano osebno človeško, intelektualno in politično diskvalificiranje prvaka SDS ter enega od ključnih ter najzaslužnejših osebnosti za zmagovito osvoboditev in osamosvojitev RS. Nekdanja uporniška in pogumna "slovenska Antigona", dr. Spomenka Hribar, ki se je bila v imenu univerzalnega humanizma, svobode in demokracije pripravljena in sposobna upreti partijski diktaturi v časih SFRJ, se dobra tri desetletja po zmagi in ustavni uveljavitvi večstrankarske politične demokracije ter vladavine prava v RS ponovno enako pogumno in uporniško, a še bolj doktrinarno naduto, zadrto, strastno in fanatično upira, le da tokrat proti veljavni demokratični družbeni ureditvi, iz katere nestrpno, sovražno in brez vsakršne pripravljenosti na kakršen koli odprt družbeni in politični dialog izključuje in izganja sovražno demonizirano najmočnejšo demokratično opozicijsko stranko SDS in njenega karizmatičnega prvaka, ki je bil veljavno izvoljen za državnega poslanca na vseh parlamentarnih volitvah in ki je uspešno vodil Vlado RS v enem polnem mandatu in dveh delnih mandatih. Če sta Sofoklejeva in Smoletova Antigona trajno zapisani v evropski civilizacijski spomin po stavku: "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu!", nam zadnji odmevni nastop dr. Spomenke Hribar s svojo ne-pietetno, človeško, intelektualno in politično skrajno nestrpno vsebino sporoča ravno nasprotno. "Le da sovražim, sem na svetu!", zaradi česar nekdanja "slovenska Antigona" pogubno sprošča s svojimi izjavami in spisi okoli sebe le sovraštvo, izključevanje, inkvizicijsko politično obračunavanje in družbeno zlo. Nekdanja cenjena in spoštovana "slovenska Antigona" se je po treh desetletjih življenja v ustavno zagotovljenih okvirjih svobode, večstrankarskega političnega parlamentarizma in razvite demokracije po zgledih in kriterijih EU, prelevila v groteskno in tragično nasprotje veličastne naslovne junakinje Sofoklejeve in Smoletove klasične tragedije in obenem v nasprotje filozofskega, intelektualnega in političnega izročila ter dediščine dr. Jožeta Pučnika kot prave, resnične, a odsotne slovenske Antigone - po državljanski, filozofski in literarni presoji in pesniški zapuščini dramatika Dominika Smoleta.

Zaustavite levico, zaustavite desnico... Eni so klicali palčka za očeta naroda, drugi Hribarco za mamo naroda Nikoli je nisem maral, ker je bila nastopaška in blebetava. Tokrat je dosegla vrh svojega početja, prestopila je prag. Ne vem kako bi imenoval ta njen izpad. Zame je bila ogabna. Pa sem preveril Fran.si - POGOSTOST, PODOBNOST... nagravžna, odvratna, grda, nagnusna, grozna, bedna, smešna, neokusna, zoprna, bedasta, butasta, trapasta, debilna, čudna, hecna, obupna, glupa, neumna, gnusna, brezvezna, bizarna, idiotska, patetična, hinavska, perverzna, zajebana, zanikrna, pokvarjena, plehka, ostudna, smotana, smrdljiva, banalna, nadležna, luštna, nemarna, usrana.. Lahko ji rečem tudi "prva dama slovenske politike", lahko... Ne bom se izrekel. Vsak naj si sam izbere primeren izraz za njen nastop - izpad

*Miro K. Kapitalizem je itak napaka kot tudi ideja, ki jo gojiš Trenutno za uspešno rast pohlepa razen kapitalizma ne vidim alternative.

Ne vem kaj se s starostjo dogaja s človeškim značajem. Dejstvo je, da dobri značaji postanejo še bolj dobri, zlobni še bolj zlobni.

To je to Boštjan. Od kučanove agentke smo pač dobili kar počne že ves čas. Pa tud njen mož, sramota kako oblečen pride naklat svoje teorije o Pucniku.

V Sloveniji je bila narejena elementarna, nerazumljiva in naivna napaka, leta 1990 - 1992, ker nismo eliminirali vodilnih komunistov, udbo-kriminalce v celoti sankcionirali in vse pristaše jugoslovenarstva in komunizma, odrinili z pomembnih funkcij, ter tako vzpostavili temelje za kapitalizem in demokratične norme. Nismo postavili osnovnih temeljev demokratične države. Naši pomladni politiki (vključno z dr. Pučnikom) so bili premehki, naivni in neambiciozni v pregonu zločinskega režima. V zmagovalnem zagonu nad Beogradom, so - smo pozabili na našega "notranjega sovražnika", to je - komunistično partijo. Z izvolitvijo Kučana, LDS in dr. Drnovška, je bila usoda, ki jo doživljamo danes, zapečatena. Kot narod bomo izginili prav po zaslugi srbsko-slovenskih komunističnih zločincev.

Od jeze raste rit, pravi ljudska modost. In Spomenka Hribar je živ dokaz, da se ljudstvo ne moti.