objavi na
pozareport.si

Nedelja, 22. januar 2023 ob 06:00

Vojna za mir Boštjana M. Turka: od Slovenije do Evrope, od marksizma do Freudovih teorij
Knjiga ni niti najmanj pesimistična, pač pa pomaga razumeti čas, v katerem živimo ...
Forum

Odpri galerijo

Boštjan M. Turk: Vojna za mir.

Predstavitev knjige Vojna za mir bo v torek, 24. januarja, ob 13. uri v prostorih Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Vabljeni!

Piše: Boštjan M. Turk*

Knjiga Vojna za mir, ki prihaja v tem tednu med ljudi, je knjiga o Sloveniji in knjiga o Evropi. Temeljno vprašanje, ki si ga zastavlja, je, zakaj so stvari v tridesetih letih od demokratizacije Slovenije krenile narobe tako Sloveniji kot v Evropi. Knjiga je torej priročnik za razumevanje časa, v katerem smo. Prinaša odgovor na to, zakaj je prišlo do vojne v Ukrajini. Ta odgovor vidi v šibkosti Zahoda, v šibkosti, ki se je začela z največjo antropološko spremembo sodobnosti, to je z letom '68. Tedanja revolucija v Parizu in drugod po Evropi je pomenila spremembo v družbeni in predvsem v vrednostni sestavi sveta, ki ga živimo. Ker sta bili Slovenija in Jugoslavija tedaj del vzhodnega bloka, se to tedaj pri nas ni neposredno odrazilo.

Vojna za mir prinaša tudi analizo dveh najpogubnejših ideologij, ki so prizadele zahodni svet, tj. marksizma in Freudovih teorij. Kar se prvega tiče, ugotavlja, da je marksizem prepleten z množico protislovij, ki presenečajo še toliko bolj po tem, da je v dvajsetem stoletju zaradi prav te ideologije prišlo do najmnožičnejših zločinov nad človeštvom. Kar se Freuda tiče, pa knjiga ugotavlja, da so njegove "teorije" prispevale k demontaži največjega, kar je premogel zahodni človek, tj. njegove individualnosti. Tega, kar smo. Danes v Evropi in v Sloveniji živimo v času, ki najbolj zavrača svobodo in na slednji utemeljeno človekovo posamičnost. Knjiga opravlja tudi obširno analizo, zakaj je do takega stanja prišlo, še posebno glede na razmere v Sloveniji. Čas, ki ga živimo, je čas splošne in vsekakršne degradacije vrednot, to pa pomeni uničenje temeljev, na katerih slonita tako Slovenija kot Evropa.

Knjiga kot kritično dobo izpostavlja obdobje Angele Merkel, v katerem je prišlo do bistvene spremembe v vrednostnem sistemu zahodnjaka oziroma Evropejca. V tem smislu izpostavlja razliko med njo in med njenim predhodnikom kanclerjem Helmutom Kohlom. Dejstvo, ki ga vsak vidi, je naslednje: v času, ko je vladal Helmut Kohl, so se dogajala velike spremembe znotraj Evrope, vključujoč Slovenijo. Tedaj smo dobili lastno državnost in vse vrednote, ki so z njo povezane.

Ko je v Evropi vladal Kohl, je bila Evropa močna in ruske sile so se z njenega območja umikale in se tudi definitivno umaknile. Kancler je opravil še eno stvar, ki je globoko povezana z usodo skupnega kontinenta, to je Evrazije. Ko so ruski prevratniki avgusta leta enaindevetdeset ugrabili Mihaela Gorbačova, je zastavil vso svojo avtoriteto za to, da se mu nič ne zgodi. In se mu ni zgodilo nič.

Če hočete razumeti težo tega dejanja, si morate le predstavljati, kaj bi bilo, če bi se danes kateri od vodilnih zahodnoevropskih politikov zavzel za to, da se življenje nekoga v ruski federaciji ohrani. Tamkaj namreč najpomembnejši ljudje v bančništvu ali v gospodarstvu bodisi padajo z nadstropij večstanovanjskih zgradb bodisi storijo samomor, v katerega je udeležena celotna družina.

Knjiga ob tem jasno izpostavlja razloge za optimizem, ki so dvojne narave, objektivni in subjektivni. Objektivni se nanašajo na najvitalnejši del Evropske unije, ki se mu reče Višegrajska skupina. Vojna za mir kaže, da so rusko agresijo na Ukrajino ustavili oni. Bolje mi. Kajti 15. marca 2022 je imela Slovenija pod vlado Janeza Janše odgovornost, da je v koordinaciji s poljskim in češkim premierjem opravila prvi državniški in multilateralni obisk v Kijevu. Gre za dogodek, ki je pomenil preobrat v dojemanju tega, kaj dejansko pomeni vojna v Ukrajini. Vzhod Evrope in njen centralni del, h kateremu se prišteva Slovenija, je stopil na mesto tistih, ki odločajo o zgodovini.

V tem smislu knjiga ni niti najmanj pesimistična, pač pa pomaga razumeti čas, v katerem živimo.  Evropska unija je najboljša odločitev, ki jo je Republika Slovenija sprejela po tem, ko je dosegla svojo osamosvojitev. Evropska unija v takšni obliki, kot je, pa ne more obstati oziroma bo princip, po katerem jo vodijo, prispeval k njenemu propadu. Ta princip pa je, kot poročajo najuglednejši evropski časopisi, princip lobiranja. Po njihovem mnenju se do 75 odstotkov odločitev, ki so sprejete v EU, sprejema zgolj na osnovi lobiranja.

To postavlja naslednje veliko vprašanje, s katerim se sooča knjiga, namreč vprašanje o tem, kdo zastopa interese koga. Evropa je bila zgrajena na načelu, da so njeni ustanovni očetje (Robert Schuman, Konrad Adenauer) zastopali obči interes. To pomeni interes skupnosti oziroma držav. Danes Bruselj ta interes zastopa v zelo dvomljivi meri, če lahko to tako imenujemo. Vse se je očitno prelilo v nekakšno meglo, v kateri se ne ve več, kdo pije in kdo plača. Knjiga v svojih obširnih segmentih prinaša analizo razpada nekdanje Jugoslavije. V tem seveda ne ponuja nobene obvezujoče analogije za razumevanje tega, kaj čaka Evropo, postavlja pa zelo nujno vprašanje, kaj je pred nami. Besedilo nedvomno dokazuje, da je Putinova politika identična politiki Slobodana Miloševića, ki se je končala, kot se je končala.

Mnenje knjige seveda je, da tako Evropa kot Slovenija potrebujeta zelo radikalne spremembe v naslovu izvršne oblasti.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Kolumne izražajo stališča avtorja in ne nujno ustanovitelja spletnega portala Požareport.

Poseben pogovor z Boštjanom M. Turkom - o njegovi najnovejši knjigi Vojna za mir, pa na Uri moči, prihodnjo nedeljo, 29. januarja, ob 18.20 na Planet TV.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
boštjan m. turk

objavi na pozareport.si

Zadnji komentarji

Jernej Zupančič :

29.1.2023 13:51

"PRIHODNOST V ROKAH LEVICE JE PRIHODNOST RAZPADA Saj nas vrača v drugo preteklost, v državo, ki je razpadla, ne da bi jo kdorkoli napadel ..." O tem smo lahko začeli razmišljati že zadnje leto 80.let. V 90. letih se je jasno pokazalo, da socializem-komunizem propada in z njim vred tudi nekatere države. Marsikje v vzhodni Evropi so to razumeli in dojeli. Pri nas ne!!! Smešna in žalostna ideologija je raznesla državo. Frankfurtska šola kulturnega marksizma je bila v Sloveniji prisotna že med komunistično revolucijo. Takole so se izprsili komunistični zločinci: Ante Novak je med govorom v Loški dolini leta 1943 med drugim dejal: "Na svojih spiskih za likvidacijo imamo 500 družin, tudi bajtarje in družine, ki niso z nami. Ni važno, koliko ljudi še ostane, ker za nas ni narod prav nič važen." Boris Kidrič že leta 1942 na Vinici pravi: "Vseeno je, če od Slovencev ostanemo živi samo trije, pa tisti pravi - to je komunisti." "KER ZA NAS NI NAROD PRAV NIČ VAŽEN"!!! Tak je kulturni marksizem (kulturni????), ki pravi, da je med drugim treba uničit tudi narod(e), izničit identiteto. Tudi zločinski Kidrič bi za peščico zagrizenih komunistov najraje uničil ves slovenski narod. Frankfurtska šola, forum Sao Paulo gresta agresivno v prihodnost. Uničiti namerava vse, kar nam je danes sveto. Sinu, ki so mu slovenski komunisti na začetku državljanske vojne umorili oba starša, se je izvil krik: "Jaz se bom uprl!" Zdaj se bomo morali upreti tudi mi!
slavko pezdir :

29.1.2023 11:39

Ne verjemite besedam, ampak pozorno sledite njihovim dejanjem! Glasno-govorniki Vlade RS s premierjem dr. Robertom Golobom ter podpredsednico in zunanjo ministrico Tanjo Fajon na čelu ves čas populistično moralizirajo o povratku k "jedrnim vrednotam EU", kar naj bi pomenilo tudi odločno, enotno in vsestransko podporo vojaško napadeni in življenjsko ogroženi Ukrajini, a glej ga zlomka. Po uradnih podatkih je imela RS lani rekordno in najvišjo blagovno menjavo z agresorsko Rusko federacijo med članicami EU, proti kateri je demokratična EU na vseh odločevalskih forumih demokratično in veljavno sprejela in večinoma tudi vestno izvrševala več paketov ostrih sankcij proti državi, ki zavestno krši ustanovno listino OZN in vrsto mednarodno veljavnih mirovnih sporazumov in pogodb. "Mesečniki" Levice so v svojih predvolilnih agitacijah pravljičarsko obljubljali izgradnjo 20 tisoč novih stanovanj v enem mandatu na oblasti. Zdaj, ko imajo absoluten in monopolen nadzor nad ministrstvom za delo ter nad novo-komponiranim ministrstvom za socialno prihodnost so lažne obljube drastično znižali na komaj še uresničljivih tisoč novih stanovanj na leto, če bodo politične in finančne okoliščine to dopuščale. "Drugačniki" koalicijske stranke Tanje Fajon SD so na predvolilnih plakatih in v vseh javnih nastopih svojih govorcev obljubljali takšno reformo zdravstva, ki bo vsem omogočala dostop do druge, se pravi specialistične zdravstvene pomoči v 30 dneh. Seveda tega niti sami niso verjeli, saj so se "kot hudič križa" izogibali prevzema vsakršne odgovornosti na daleč najbolj "vročem" ministrstvu za zdravstvo. So pa nekdanji partijci in sedanji sd-jevci vztrajni in glasni destruktivni kritiki ter dežurni rušitelji vsakega poskusa kakršnih koli pozitivnih ali celo reformnih posegov v porazni "status quo" na področju javnega zdravstva, kjer je vse težje dostopna celo primarna raven zdravstvene pomoči na elementarni ravni dostopa do osebnih oz. družinskih zdravnikov. Nasilnim restavratorjem in promotorjem nazadnjaškega socialističnega javnega zdravstva, ki besno preganjajo žaljivo in prezirljivo zmerjane "dvoživke" v javnem zdravstvu ter vsakršno pojavno obliko podjetniške zasebne pobude v javnem zdravstvu in javnem prostovoljnem zdravstvenem zavarovalništvu, je vse pogosteje tarča njihovega verbalnega spletnega in uličnega besa ter celo uličnega množičnega terorja samo-oklicanih "stavkajočih pacientov" že kar Vlada RS, ki jim ne sledi dovolj zvesto in poslušno, in še posebej podpredsednik vlade in pristojni minister za zdravje s svojimi najbližjimi sodelavci. Vse bolj očitno postaja, da se bitka med ustavno utemeljeno in varovano politično pluralno večstrankarsko parlamentarno demokracijo ter očitno še akcijsko in ideološko nepremaganim socialističnim državnim enoumjem ta čas odvija prav na prizorišču sistema javnega/državnega zdravstva ter podpornega javnega/državnega zdravstvenega zavarovalništva. In bližje ko se zdijo ključne odločitve za ali proti nujni globoki in prelomni reformi celotnega in integriranega celostnega sistema javnega zdravstva, bolj militantni so spletni in ulični organizirani "spontani" vojščaki oz. samo-oklicani brambovci "statusa quo" v družbi in v zdravstvu.

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Vojna za mir Boštjana M. Turka: od Slovenije do Evrope, od marksizma do Freudovih teorij