Avtor nas je pred tednom že prijetno presenetil s svobodno in izvirno interpretacijo Prešernovega epa Krst pri Savici, ki se v marsičem razlikuje in oddaljuje od doslej "uradnega prešernoslovja", zdaj pa nas skuša "ozdraviti" še od literarno- in kulturno-zgodovinskega populističnega stereotipa, da je bil avtor Zdravljice "pijanec" in da je umrl "mlad". Isti populistični in plakatno sploščeni stereotip so nam "vbili" v neuke šolske glave tudi ob mnogih drugih literarnih, likovnih, glasbenih ... umetnikih od blizu in daleč, kot da bi hoteli povedati, da je nujna spremljevalna "vrlina" ali vsaj ne-ljuba pričakovana sestavina vsakršnega umetniškega "boemstva" - zasvojenost z alkoholom, spolnostjo, drogami, sodobnimi digitalnimi "limanicami" virtualne odvisnosti od množičnih in spletnih družabnih medijev itd. A ne glede na medicinske in umetnostno-zgodovinske eksperte ter populistične interprete ostaja neizpodbitno dejstvo, da Prešerna, Cankarja, Shakespeara, Michelangela, Mozarta, Tolstoja ... ni postavila na "Olimp" vrhov klasičnih umetnosti nikakršna "odvisnost" ali "zasvojenost" z različnimi škodljivimi substancami in praksami, ampak enkratna in neponovljiva ter prepoznavna umetniška inovativnost, kreativnost, prebojnost ter najgloblja humana komunikativnost s človeškimi bitji in družbami vseh naslednjih generacij in iz vseh bližnjih in daljnih geografskih ter časovno-zgodovinskih okolij.

MOJ USDT JE TA EKIPA NEDAVNO IZTERJALA Imel sem grozno izkušnjo s ponarejenim investicijskim podjetjem. Ogoljufali so me za vso mojo naložbo, celoten zaslužek, moja prva naložba ni bila tako velika in izplačilo sem prejel ob zapadlosti. Nato me je prek WhatsAppa kontaktiral uslužbenec podjetja. Že sem imel načrte za ponovno vlaganje, nato pa me je tudi prosil za ponovno vlaganje in me vodil skozi ves postopek. Tokrat sem vložil ogromno vsoto, ki sem jo pridobil iz svojih prihrankov skozi leta, in vse je šlo dobro, dokler ni prišel čas, da mi dobiček kot običajno dvignejo na bančni račun, vendar sem opazil, da mi je bila izvedba dejanja onemogočena. Hitro sem stopil v stik z osebjem, ki me je vodilo skozi postopek. Napotil me je na oddelek za podporo, kjer so me prosili, naj poravnam nekaj stroškov. Držal sem se njihovih navodil in plačal vse stroške, vendar še vedno nisem mogel dvigniti svojih sredstev. Po dolgem premisleku in premisleku se mi je celoten scenarij zdel bolj podoben prevari, zaradi česar sem začel iskati pomoč drugje. Napotili so me k profesionalni ekipi strokovnjakov za vračilo naložb (Recovery Team), ki mi je pomagala izslediti in povrniti izgubljeno naložbo. Bil sem več kot hvaležen temu podjetju za dobro opravljeno delo. Na srečo sem končno uspel povrniti svoja sredstva in bi rad priporočil This Recovery Team vsem, ki iščejo strokovno pomoč v zvezi z mojo zgodbo. Lahko jih kontaktirate po e-pošti. E-pošta: Trustwavehackerstech2@gmail.com

Pred kratkim je v naši družini tekla beseda o lažnem prikazovanju Prešerna ko pijanca. Hvala za utemeljeno podajo nasprotnih dejstev.

Spoštovanje, dr. BM Turk.

Velik pesnik. Branje njegove poezije je užitek. Prešeren in Cankar sta pokazala, kako je slovenski jezik lep. V knjižnici imam Slodnjakovo Neiztrohnjeno srce. Roman o Prešernu, ki je izšel v Ljubljani v Novi založbi leta 1938. Še kot mulc sem ga prebral in od takrat imam veliko spoštovanje do Prešerna.

Pričujoči članek je povsem nekaj drugega, kot članek "Skromni gizdalin", meni nekoč sicer ljubega, pokojnega Blaža Ogorevca (ki se je imel tudi za zasebnega literarnega zgodovinarja), objavljenega v Mladini 4. 12. 2000. Po tem delu ga enostavno nisem več prenesel, niti bral. Da dodam... niti Mladine. To je bil, milo rečeno, pamflet, ki je iz pesnika napravi razuzdanca, pijanca, ničvredneža, zabušanta, prevaranta, brezdelneža.. in še bi se našlo. Pri vsem skupaj se je skliceval na mnoga "pričevanja", med drugim tudi na pesnikovega, sicer precej mlajšega sodobnika, Janeza Trdino. Iz ljube radovednosti sem prebral vse njegove objavljene zabeležke, kar se jih je dalo najti... in nisem našel niti trohice, kar je v svoji vnemi navajal pričujoči "literarni zgodovinar". Seveda sem se vprašal... čemu to. Ali iz stalne želje, biti nekaj posebnega, ali iz nekakšne mode, predvsem pri ljudeh nagnjenih v levo, raznorodovanja nacije... bog si ga vedi.

Slovenci imamo veliko izjemnih osebnosti in med njimi tudi Boštjana M. Turka. Njegove kolumne bi morale postati obvezno čtivo za srednješolce.